Kranjska Gora je center Zgornjesavske doline in gorsko turistični kraj z več kot stoletno tradicijo. Velja za najpomembnejše slovensko in svetovno poznano zimskošportno središče, katerega razvoj in prepoznavnost sta tesno povezani z dvema velikima tradicionalnima smučarskima prireditvama, ki sta trdno zasidrani v koledar Svetovnega pokala FIS – tekmovanjem v alpskem smučanju za moške, ki že od konca petdesetih let prejšnjega stoletja poteka pod imenom Pokal Vitranc in še starejšimi skoki in poleti v Planici, v kateri je človek prvič na smučeh poletel prek 100 in 200 metrov.

Območje današnje Kranjske Gore je bilo do druge polovice 14. stoletja slabo prehodno in poseljeno. Kasneje so se prebivalci začeli priseljevati v večji meri. Sekati so začeli tukajšnje gozdove ter jih spreminjati v njive, senožeti in pašnike za pašo ovac in goveda.  Prvi zapisi o kraju, ki jih lahko zasledimo v starih listinah, segajo v leto 1326 in so povezani s cerkvijo Device Marije Vnebovzete, ki je bila takrat prvič omenjena kot podružnica radovljiške prafare. Poznano je tudi, da je skozi dolino in naprej čez prelaz Korensko Sedlo že v 15. stoletju vodila tlakovana srednjeveška cesta, ki je služila kot povezava med deželo Kranjsko in Koroško. Leta 1870 je bila zgrajena železniška proga med Jesenicami in Trbižem, kar je naredilo dolino in njene kraje prometno dostopnejše in zanimivejše za razvoj turizma. Ljudje so v turizmu hitro prepoznali priložnost za dodatni zaslužek. Že leta 1904 so se organizirano povezali v turistično društvo, ki velja za najstarejše na Gorenjskem. S prihodom prvih obiskovalcev se je povečalo tudi zanimanje za gore in leta 1912 je bila v Kranjski Gori ustanovljena prva gorsko reševalna postaja na Slovenskem.

Kranjska Gora je postala strateško pomembna med 1. svetovno vojno, ko je veljala za enega najpomembnejših zalednih logističnih in oskrbovalnih centrov vojske avstro-ogrske monarhije, ki se je bojevala na Soški fronti, točneje v Zgornjem Posočju. V času trajanja te največje gorske bitke v zgodovini človeštva, so za potrebe vojske ruski ujetniki zgradili vojaško cesto čez 1611 m visok preval Vršič in tako dolino Save povezali z dolino Soče.

Med obema svetovnima vojnama se je turistični razvoj nadaljeval. Zgrajene so bile prve smučarske naprave v Kranjski Gori in skakalnice v Planici, ki so v naše kraje privabljale vse več obiskovalcev. Ime kraja in doline so v svet ponesli predvsem skoki in poleti. To je spodbudilo skokovit turistični razcvet, še posebej, ko so ob koncu petdesetih let na pobočjih Vitranca zrasle prve prave žičnice in so bili zgrajeni prvi moderni nastanitveni objekti. Zaradi blagodejne klime in čistega zraka, je že takrat postala znana in priljubljena tudi poleti.

Zaradi svoje odmaknjenosti, nedostopnosti v preteklosti in zamaknjenosti v objem gora, so se tukaj rodile marsikatere pripovedi, povesti in legende, ki se prenašajo z izročilom in še danes burijo domišljijo predvsem najmlajših. Od vseh so najbolj znane in večkrat filmsko upodobljene zgodbe o pogumnem in prijaznem pastirju Kekcu in drugih junakih,ki jih je ustvaril pisatelj Josip Vandot.  

Danes nudi Kranjska Gora skupaj z drugimi kraji v Zgornjesavski dolini zaokroženo turistično ponudbo, ki je zanimiva in atraktivna za slehernega gosta ne glede na starost in ne glede na letni čas. Pozimi ali poleti, spomladi ali jeseni – s svojo ponudbo ponuja vedno kakšen presežek. Pa naj gre za oddih ali aktivno preživljanje prostega časa v neokrnjeni naravi, za spoznavanje kulturne dediščine njene bližnje in širše okolice ali za ljubitelje kulinarike. Zaradi lahke dostopnosti in dobrih prometnih povezav predstavlja danes odlično izhodišče za obisk drugih zanimivih krajev na Gorenjskem, na Primorskem ali širše v Sloveniji, sosednji Avstriji ali Italiji.