V osrčju Evrope, kjer se Alpe srečajo s Sredozemljem in Panonska nižina s kraškim svetom, leži Slovenija. Majhna zelena država se razprostira na 20.273 km² površine. V njej živijo gostoljubni, iskreni in delovni ljudje. Spada med države z izjemnim številom vrhunskih športnikov in bogatim kulturnim ustvarjanjem. V Sloveniji ni težko primerjati vrednosti posameznih dobrin in storitev, saj so izražene v eni izmed najpomembnejših svetovnih valut – v evrih.
Marljiv narod
Slovenija ima dva milijona prebivalcev, med katerimi je velika večina Slovencev. Pomembne manjšine so prebivalci republik nekdanje skupne države Jugoslavije, vendar skupno ne zavzemajo niti deset odstotkov prebivalstva. Zaščiten status manjšine imata italijanska in madžarska narodnostna skupnost, ki pa sta maloštevilni.
Večina prebivalcev Slovenije živi v mestih, vendar je precej poseljeno tudi podeželje. S kmetijstvom in poljedelstvom se sicer ukvarja le majhen odstotek ljudi, večino prebivalcev je zaposlenih v storitvenem in industrijskem sektorju.
Slovenci kot narod veljajo za zelo delovne in marljive ljudi in tudi zato je Slovenija najbolj razvita nova članica EU. Slovenci se vztrajno želijo dokazovati in tako napredovati. Številni Slovenci so s svojim trudom pa tudi drznostjo dosegli uspehe na svetovni ravni. Zelo dober primer so slovenski športniki, ki se ukvarjajo z ekstremnimi športi: od alpinizma in ekstremnega smučanja do ultramaratonskih kolesarskih in plavalnih podvigov.
Slovenci so zelo dojemljivi za učenje tujih jezikov, zato se je z njimi lahko sporazumevati. Že osnovnošolci govorijo tuje jezike. Večina prebivalcev Slovenije dobro govori predvsem angleški jezik, le nekoliko manj jih razume nemški jezik. Velik odstotek prebivalstva se brez težav sporazumeva tudi v jezikih republik nekdanje Jugoslavije, na meji z Italijo pa veliko ljudi tekoče govori italijansko.
Razgibano površje in podzemlje
Stičišče štirih velikih evropskih geografskih enot je botrovalo oblikovanju zelo razgibanega površja, ki je močno poraščeno z gozdovi. Več kot tretjino slovenskega površja je zaščitenega.
Najbolj gorato območje je na severu države, kjer se končuje del Alp. Skupini Julijskih Alp in Kamniško-Savinjskih Alp imata številne lepe ostre vrhove. Nekoliko bolj zaobljeni so vrhovi Karavank, gorstva, ki meji na Avstrijo.
Hribovja zavzemajo velika območja vzhodne Slovenije med Mariborom in Ljubljano, raztezajo pa se tudi zahodno in južno od slovenskega glavnega mesta.
Gričevja je veliko v jugovzhodni in vzhodni Sloveniji, torej na območjih, kjer uspeva vinska trta. Med hribi in griči je tudi kar nekaj ravnin in kotlin. V največji kotlini leži Ljubljana s širšo okolico.
Slovenija ima tudi obsežna ravninska območja, saj vzhod države že spada v Panonsko nižino.
Razgibano ni le površje, ampak tudi podzemlje. Med preko 9 tisoč kraškimi jamami so nekatere najlepše na svetu.
(vir: www.slovenia.info)