Je edini slovenski narodni park, presunljivo lep in zato potreben posebne obravnave. Naravni park na območju Julijskih Alp v severozahodni Sloveniji je dobil ime po najvišji slovenski gori Triglav, visoki 2.864 metrov. Na razgibanem terenu gorskega krasa s slikovitimi gorskimi vrhovi in dolinami so številne naravne in kulturne znamenitosti ter velike možnosti za dejavnosti v naravi in aktivno preživljanje prostega časa.

Zaščiteno slovensko ozemlje

Triglavski narodni park (TNP) obsega 838 kvadratnih kilometrov ob meji z Italijo in Avstrijo oziroma štiri odstotke celotnega slovenskega ozemlja. Skoraj popolnoma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi Alpami. Je največje zavarovano območje v državi, v njem pa velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v drugih naravnih parkih po Sloveniji. Med drugim je zelo omejena možnost gradnje turistične infrastrukture, da bi v parku ohranili čim bolj neokrnjeno naravo, hkrati pa omogočili, da v njenih lepotah uživajo množice ljudi.

Območje spada med najstarejše evropske parke. Najprej so ga zavarovali leta 1924, ko so ustanovili Alpski varstveni park. V Triglavski narodni park so ga uradno preimenovali leta 1961, vendar je obsegal le bližnjo okolico Triglava in doline Triglavskih jezer. Zdajšnji obseg je park dobil leta 1981.

Slikoviti dvatisočaki

Na območju Triglavskega narodnega parka je večina izmed preko 400 slovenskih dvatisočakov. Pogledi nanje očarajo. Poleg Triglava, ki se ga ob jasnem vremenu vidi iz skoraj vseh delov države, so zelo mogočni vrhovi še Mangrt, Jalovec, Prisojnik in Špik.

Park spada med območja visokogorskega krasa. Kar dve tretjini površine pokriva gozd. Na južni strani prevladuje bukev, na severni pa smreka in macesen. Relief je zelo razgiban: priostreni vrhovi, strme stene in globoko vrezane, ledeniško preoblikovane doline.

Znamenitosti in aktivnosti

Gore v Triglavskem narodnem parku so prepredene z dobro označenimi in po potrebi ustrezno zavarovanimi potmi.Pohodništvo je v poletnih mesecih množična dejavnost, mnogi bolj izkušeni gorniki odhajajo v vrhove Julijskih Alp tudi pozimi. Na poteh so tudi številni planinski domovi in koče.

Velik pečat parku daje največje slovensko ledeniško jezero - Bohinjsko jezero. Na njem je poleti priljubljenih več vodnih športov, pozimi, ko zamrzne, pa množice v njegovi bližini prihajajo na smučanje na Vogel in na turno smuko.

V parku so znana tudi številna druga jezera, denimo Krnsko jezero. Veliko je slapov, zelo lepa sta denimo Savica in Peričnik. Med najbolj obiskanimi turističnimi znamenitostmi je osupljiva rečna soteska Radovne Blejski Vintgar.

Najnižja in najbolj južna vstopna točka v Triglavskem narodnem parku (180 m n.m.v.) so slikovita in divja Tolminska korita.

V Posočju, ki je prav tako del parka, so najbolj priljubljeni adrenalinski športi na reki Soči. Rafting in hydrospeed sta nepozabni doživetji.

Hlad gorskih dolin

V Triglavski narodni park je še posebej lepo priti poleti, ko v drugih delih države temperature dosegajo 30˚ Celzija. V parku se povprečne temperature najtoplejšega meseca gibljejo med 20 °C v dolini in 5,6 °C v gorah, najhladnejšega pa med 0,7 °C in – 8,8 °C. Padavinsko povprečje znaša nad 1500 mm. Na leto je 120 do 146 padavinskih dni.

Priznanja

Triglavski narodni park upravlja javni zavod TNP, ki skrbi za varovanje narave, opravlja pa tudi strokovne in raziskovalne naloge.

Leta 2003 so park vključili v mednarodno omrežje biosfernih območij UNESCO MaB (Man and Biosphere – človek in biosfera).

Leta 2004 je dobil diplomo Sveta Evrope za zavarovana območja z vzornim upravljanjem, leta 2007 pa diplomo Europa nostra v okviru nagrad Evropske unije za kulturno dediščino v kategoriji arhitekturna dediščina za opravljeno delo pri prenovi Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni.

Del parka – Posočje - pa je od leta 2008 prva slovenska destinacija odličnosti - EDEN.

(vir: www.slovenia.info)