Če bi bili soočeni s smolo, da smete obiskati zgolj eno izmed slovenskih regij, bi bila Gorenjska regija nedvomno vaša srečna izbira. Navdušijo vas namreč lahko denimo pogledi na čudoviti Blejsko in Bohinjsko jezero in vrhove Julijskih ter Kamniško- Savinjskih Alp, ponudba obilice aktivnosti v naravi v letovišču Kranjska Gora in sprehodi po lepo ohranjenih središčih mest kot sta Kranj in Škofja Loka. Gorenjska vam seveda ponuja še mnogo več.

Triglav, najvišja slovenska gora, leži v osrčju Triglavskega narodnega parka, ki na ozemlju visokih skalnih gora in globoko vrezanih rečnih sotesk, visokogorskih kraških brezen ter prijaznih planin varuje mnoge endemične živalske in rastlinske vrste ter tradicije nekdanjega trdoživega gorniškega in planšarskega življenja.

Na severni strani kraljestva Triglava je Zgornjesavska dolina. Priljubljen turistični cilj Kranjska Gora poleti privlači z rekreacijo in športom v naravi (pohodništvo, alpinizem, kolesarstvo, konjeništvo, padalstvo, ribištvo), pozimi pa z odličnimi tereni za raznotere oblike smučanja in z drugimi zimskimi radostmi (pasje vprege, nočni spusti na sankah, potepi z motornimi sanmi). Gostje v Kranjski Gori uživajo tudi v igralništvu in wellness programih, otroci pa v izvirni deželi junaka Kekca. V bližnji Planici se v zavetju dvatisočakov vsako leto pomerijo najboljši smučarski skakalci.

Območje Julijcev zaokrožata slikoviti jezeri. Bled z legendarnim otokom sredi jezera in z gradom nad jezerom, z vrelci in prijazno klimo že stoletja privlači številne svetovljane. Urejena kopališča, hoteli z bazeni, sprehajalne poti, teniška in golf igrišča, casino, letališče v Lescah, bližnje naravne in kulturne znamenitosti dajejo obilo razlogov za obisk. Nedaleč od jezera je izjemna naravna soteska reke Radovne, Blejski vintgar. Bohinj z neokrnjenim visokogorskim jezerom navdihuje obiskovalce ne samo z lepotami narave ter smučišči Vogel, Kobla in Soriška planina, temveč tudi z bogato etnološko dediščino ter z mnogimi kulturnimi in sakralnimi znamenitostmi. Bližnja Pokljuka je raj za pohodnike in gobarje ter prizorišče pomembnih svetovnih biatlonskih tekem.

Osrednja reka na območju je Sava. Ko njene moči začno poživljati levi in desni pritoki, se rečna dolina postopoma razširi. Mesta in mesteca spoštljivih tradicij skupaj s kraji in vasmi ponekod še alpsko visokih, drugod že prijazno zaobljenih gora in hribov sklenejo svoje poti in nedaleč od državne prestolnice ustvarijo deželo novih doživetij.

Središče Gorenjske je Kranj s presenetljivimi industrijskimi, trgovskimi in kulturnimi tradicijami. Pomemben pečat pri urejanju starega dela tega mesta je pustil arhitekt Jože Plečnik. Med osrednjima kulturnima prizoriščema v mestu sta Prešernovo gledališče in grad Khislstein, v katerem domuje tudi Gorenjski muzej.

Najlepše ohranjeno srednjeveško jedro v Slovenija ima Škofja Loka. Na Loškem gradu je poleg muzejskih zbirk v grajskih sobanah še etnološki muzej na prostem na nekdanjem grajskem vrtu.

Pod Blegošem, najvišjim vrhom Škofjeloškega hribovja, se neštete slikovitosti Škofje Loke spogledujejo z mnogimi etnološkimi in obrtnimi tradicijami v Poljanski in Selški dolini. V sicer fužinarskih Železnikih je ohranjeno klekljarstvo, iz Dražgoš prihajajo sloviti medeni kruhki. Škofjeloško hribovje je polno prijaznih poti za pohodnike in kolesarje, Škofja Loka in njena okolica pa vabita tudi s tematskimi potmi ter z gostišči s tradicionalno kulinariko.

Na severu v bližini meje s sosednjo Avstrijo privlači Jezersko s svojimi avtohtonimi ovcami, s Planšarskim jezerom, z najvišjim slovenskim slapom Čedca, s spoštljivimi kmečkimi hišami in kaščami ter z neokrnjeno gorsko naravo. V bližini s čevljarskimi tradicijami zaznamovanega Tržiča je svetovno znana Dovžanova soteska s številnimi kamninskimi posebnostmi. V Kamniško- Savinjskih Alpah je urejeno eno izmed najbolj priljubljenih slovenskih smučišč, Krvavec.

Ljubitelji kulturne dediščine se lahko odločite tudi za ogled starega dela Radovljice, podate na pot kulturne dediščine v Žirovnici in obiščete rojstno hišo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna v Vrbi.

(vir: www.slovenia.info)